Otroško veselje

Ustvarjamo veliko, fotografimo skoraj nič...

Tako da dodajam samo nekaj, kar bo otrokom lepšalo prihodnje dni - v škatlicah so sladkarije, štampiljke in kopica ostalih drobnih presenečenj ;)

Žica, žica, žica,...

Včeraj sem se udeležila delavnice, na kateri sem odkrila novo strast - žico :))) Že dolgo sem si želela poskusiti s tem, ampak brez nekega teoretično-praktičnega predznanja ne gre, zato sem čakala. Odprlo se mi je novo obzorje ;)

Tile žičnati zelenčki mi najbolj sedejo:

V temle kompletku mi prstan ni preveč všeč, sama tehnika je sicer enkratna, samo sem delala brez nekega predhodnega načrta, kakšen naj bi bil končni izdelek, zato bom prihodnjič naredila drugače ;)

Tole sta še dva polizdelka, ki ju bom uporabila pri oblikovanju ogrlic, idejo imam, moram še izdelati perlice in kupiti žico, seveda ;)

Metuljček mi žal ni uspel, ker sem uporabila pretanko žico, potem pa sem raje poskušala še druge zadeve (npr. perle iz barvaste žice so super stvar), bo pa na vrsti takoj, ko pridem do materiala.

Vikend ustvarjanje

Takole izgleda, ko se 4/5 naše družine loti ustvarjanja. Najprej smo iz bele das mase oblikovali kroglice in skoznje naredili luknjice, jih posušili, nato pobarvali s temperami, spet sušili, polakirali in še malo sušili, na koncu pa smo jih nanizali na vrvice - ženski del ekipe je dodal še hama perlice. Naši izdelki - ogrlice so na ogled:

Tale je delo našega 2,5-letnika.

Pisano veselje 5,5-letnice.

Domišljija in spretnost 11,5-letnice.

In na koncu še packanje velikega otroka :D

Pa začnimo...

En prijazen pomladni pozdravček vsem, ki (bo)ste namenoma ali čisto slučajno zašli na moj blog. Zunaj sije sonček, ampak ker moj sinek spi, bom izkoristila tale čas za pisanje.

Packalnica, ja. Tak naziv zato, ker se rada poigravam z različnimi ustvarjalnimi tehnikami, vmes si kakšno izmislim tudi sama, stvari pa enkrat uspejo še bolje, kot sem si zamislila, spet drugič pa sploh ne ;)

Naj bo moja prva objava posvečena prijateljici, za katero sem točno pred enim letom naredila prvi "objemček". Bila je neskončno pogumna, srčna borka, ki se je dolga leta uspešno borila z boleznijo in si izborila veliko več časa, kot so ji ga pripisovali zdravniki. Žal bo maja minilo eno leto, odkar se je njeno telo vdalo in ni več zmoglo naprej. Njena sled ostaja, ravno tako njena ljubeča duša.

Naj torej z vami delim moj/njen "objemček". Redko izdelujem kakšno stvar s takšnim čustvenim nabojem, kot sem tole.

Šivam na roke, ker še vedno nisem uspela usposobiti šivalnega stroja, ki sem si ga kupila že lani (hmmm, ups...). Tako da mi vzame dosti časa, je pa vse narejeno iz srca in s srcem.

Toliko zaenkrat.